Povprečen nisem hotel biti

Povprečen nisem hotel biti: Korespondenca med akademikoma Dragotinom Cvetkom in Petrom Konjovićem (1949-1968)

Avtorja: Dragotin Cvetko, Petar Konjović


Urednik: Katarina Bedina
Prevod:
Leto izida: 2007
Št. strani: 387 strani
Tip vezave: Mehka vezava
ISBN: 978-961-6648-04-2
Zbirka: Razprave FF

Redna cena: 25,68 €
Znižana cena: 1,00 €
Prelistaj

Vsebina obsežne korespondence med Dragotinom Cvetkom in Petrom Konjevićem, ravnateljem Muzikološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu močno presega zgolj utilitarno sporočanje. Iz pisem obeh korespondentov zazvenijo bolj ali manj odkrita osebna gledanja na sprotno kulturno in politično dogajanje v Jugoslaviji v prvih desetletjih po drugi vojni. Objava izrazito berljive korespondence v redakciji prof. dr. Katarine Bedina obsega uvod, v katerem je prikazano širše kulturnozgodovinsko ozadje in strokovna pojasnila v opombah. Knjiga bo dobrodošla v prvi vrsti slovenskim in srbskim glasbenim in kulturnim zgodovinarjem, ne nazadnje jo je mogoče dojeti tudi kot portreta dveh markantnih osebnosti v glasbi 20. stoletja. (dr. Jurij Snoj) V letu 2011 praznujemo stoletnico rojstva akademika dr. Dragotina Cvetka, ustanovitelja, utemeljitelja in očeta muzikologije na Slovenskem. Mlajšim generacijam je njegovo ime znano prek številnih monografij o zgodovini slovenske glasbe in nekaterih predstavnikih le-te. Vse druge generacije pa ga pomnijo tudi kot ustanovitelja Oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1962) in Muzikološkega inštituta SAZU oz. ZRC SAZU (formalno leta 1972, prostorsko in organizacijsko pa leta 1980), ter kot gorečega in neustavljivega raziskovalca slovenske glasbene preteklosti, ki je domačo glasbeno dediščino predano predstavljal in promoviral zunaj slovenskih meja na številnih mednarodnih kongresih in simopozijih ter tujih univerzah in radijskih postajah. Cvetko je kmalu po ustanovitvi Oddelka za muzikologijo postavil mlado stroko pred velik izziv: ta je pod njegovim vodstvom leta 1967 izpeljala v Ljubljani 10. kongres Mednarodenga muzikološkega društva, drugi dotlej uresničeni kongres neke stroke na Slovenskem. Izjemen uspeh je pomenil začetek številnih mednarodnih povezav in poti, ki jih je akademik tlakoval mladi domači, postopno uveljavljajoči se stroki. S številnimi organizacijskimi in strokovnimi funkcijami je pustil globoke sledi tudi v širšem slovenskem humanističenm prostoru. Enako pomembna je bila njegova vloga v muzikološkem prostoru nekdanjih jugoslovanskih republik, kjer je kot doma, veljal za starosto in avtoriteto muzikološke stroke. (dr. Katarina Bogunović Hočevar)